Gibanje Zelena narava
03.03.2005
Tretji luški pomol - uničevanje evropskega projekta Natura2000
Sv. Nikolaj sredozemski slani travnik ( našim vnukom v dar ???) je predlagan za uvrstitev med območja Natura 2000
Oranžna črta je v liniji pomola v Sv . Katarini; levo zaliv Sv. Nikolaj, desno školjčna sipina v sredi 3.pomola
oranžna črta - omejitev 3. pomola glede ohranitve zaliva Sv. Nikolaj - ( Zavod za varstvo narave iz Pirana )
zelena črta - Sv. Nikolaj sredozemski slani travnik; kot je razvidno iz slike sega 3.pomol krepko prek oranžne linije
Z vstopom v EU je Slovenija dolžna določiti takšna območja in jih ustrezno ohranjati.
Natura 2000 je ekološko omrežje, ki se postopoma razvija
v vseh državah Evropske unije. Vanj so vključena vsa območja, ki so pomembna
za ohranjanje ogroženih rastlin, živali in njihovih življenjskih okolij. Je
neke vrste preskusni kamen naše civilizacijske zrelosti in sposobnosti delovanja
v duhu trajnostnih vizij.
Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri S. Nikolaju v Ankaranu
se je razvil poseben tip travnika, na katerem poleg obmorskega ločka, uspevajo
še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman,
cornutijev tropotec in modrikasti pelin.
Prava dragocenost rastlinskega sveta predstavljata rastlini, ki v Sloveniji
uspevata samo na tem mestu. Spomladi nas z drobnimi cvetovi razveseli obmorski
lan, nekoliko kasneje pa zacveti klasnata tavžentroža. Do nedavnega
sta obe rastlini veljali za izumrli. Kljub temu, da sta se ohranili, sta še
vedno ogroženi vrsti.
Zakaj želimo ohraniti sredozemski slani travnik pri Sv. Nikolaju:
1- v Sloveniji je le eno rastišče obmorskega lanu in klasnate
tavžentrože, to je slani travnik pri Sv. Nikolaju
2 - sestoj slanoljubih rastlin, ki tu uspevajo, je bogat in obsežen
3 - tu se razprostira muljasto morsko obrežje, ki je edini primer svoje vrste
v Sloveniji
vir: spletna stran MOP Natura 2000: www.natura2000.gov.si
Ankaranski polotok , mandrač v Sv.Katarini in školjčna sipina -levo
Ankaran - Sv. Nikolaj
Na območju Ankarana - Sv. Nikolaj sta prisotna dva habitatna
tipa, zaradi katerih je to območje opredeljeno kot posebno ohranitveno območje:
1410 - sredozemska slana travišča ( Juncetalia maritimi )
ter 1140 - muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki.
Varstvene cilje, katerih je namen ohranitev, vzdrževanje ali izboljšanje obstoječih
lasnosti nežive in žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju obeh habitatnih
tipov, zaradi katerih je mokrišče pri Sv. Nikolaju opredeljeno kot Natura
2000 območje 1 ( 1. odstavek 6.člena uredbe o posebnih varstvenih območjih
- območjih Natura 2000 ) lahko opredelimo kot:
1 - ohranitev obstoječega vodnega režima, tj. dotoka zaledne sladke vode,
dinamike plimovanja in valovanja ter pronicanja vode skozi mulj
2 - ohranitev obstoječega obsega obeh habitatnih tipov
Iz naravovarstenih smernic za prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine koper - obalno območje Ankarana ( oktober 2003 )
Evidenčna številka : 192
Območje predstavlja redek, za slovensko obalo pa sploh edini primer morskega
obrežja, kjer to ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in
plitvo. Zaradi navedenega je vodni režim precej drugačen kot na flišnatem
ali apnenčastem obrežju, razlikuje pa se tudi od vodnega režima na solinah,
saj so le-te od morja ločene z nasipi in tako relativno bolj sušne. Druge
so tudi rastlinske vrste in drugačna je združba, ki naseljuje ta del slovenskega
morskega obrežja. Združba obmorskega ločka je na seznamu ogroženih habitatnih
tipov habitatne direktive EU. Zato je območje uvrščeno na seznam predlaganih
območij Natura 2000. Posebnost sestoja sta dve halofitni vrsti, ki uspevata
v Sloveniji samo tukaj - obmorski lan in klasnata tavžentroža. Na zahodnem
robu območja je odlagališče odpadnega materiala.
Ukrepi :
- ne slabša se kvalitete morske vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere
za rastline in živali
- zrak se ne onesnažuje z s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da
se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali
- posege in dejavnosti ter druge aktivnosti se izvaja tako, da le-ti ne vplivajo
negativno na življenjske razmere za rastline in živali na naravni vrednoti
- obstoječe zgradbe, strukture in oblike morskega dna naj se ne spreminja v primeru, da se bistveno spremenijo značilnosti, zaradi katerih je območje opredeljeno za EPO
Kaj pravi predstojnik Zavoda za varstvo
narave iz Pirana ( časopis Primorske novice , dne 16. februarja 2005 : Mnenje
o tretjem luškem pomolu - citiram:
¨In čeprav so v osredju predvsem pogoji Ankarančanov, bodočnost turizma ipd.,
se ves čas pojavljajo tudi vprašanja o vplivu pomola ( in celotnega pristanišča
) na naravo, morje, rastline, živali, njihove združbe…
Odgovor na to preprosto vprašanje je še bistveno bolj zapleten kot je lahko
zapleteno prej omenjeno usklajevanje interesov. Vpliv je velikokrat posreden,
težko merljiv in praviloma viden šele na dolgi rok. Z vidika varstva narave
kakor ga določa Zakon o ohranjanju narave ( UL RS 96/2004 ), je predvsem pomemben
vpliv predvidene ureditve območja in njegove namembnosti na mokrišče med Sv.Katarino
in Sv. Nikolajem ( naravna vrednota, ekološko pomembno območje, predlagano
območje Natura 2000 ), na estuarij reke Rižane ter na morje in morsko obrežje
( ekološko pomembni območji ).
Mokrišče med Sv.katarino in Sv. Nikolajem je edino
potrjeno rastišče obmorskega lanu in klasnate tavžentrože v Sloveniji, obenem
pa tudi območje ogroženega habitatnega tipa - sredozemskega slanega travnika.
Ohranitev mokrišča oz. ugodnega stanja travnika je obveza, ki izhaja iz domače
in evropske zakonodaje, nujen pogoj za njeno uresničitev pa je ohranitev ustreznih
življenjskih pogojev oz. rastičnih razmer. Slednje pomeni predvsem nemoteno
dinamiko dotoka morske in slane vode, ki v tleh ustvarjata ugodne pogoje za
uspevanje travnika. V skladu z navedenim so bili v prvi polovici
90 - ih let izdelovalcem UN za območje tretjega pomola in občini Koper postavljeni
naravovarstveni pogoji. Območje tretjega pomola naj
bi bilo omejeno s pomolom pri Sv. Katarini oz. črto, ki se nadaljuje v isti
smeri, privezi za lokalne prebivalce pa naj bi bili umeščeni med
območje tretjega pomola in pomol Sv. Katarine. Na ta način naj bi se zagotovili
odprtost območja med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem ter posledično ohranitev
ustreznih rastičnih pogojev na travniku. Nedavne predstavitve območja tretjega
pomola kažejo precej drugačno podobo, saj slednji sega precej preko črte pomola
Sv. Katarine, ta pa je premaknjen vzhodno in tvori zunanjo mejo nove marine
( komunalnih privezov ) , ki še dodatno zapira zaliv med Sv. Nikolajem in
Sv. Katarino.
Posledice take ureditve območja zagotovo spreminjajo rastične razmere in če
k temu prištejemo še še vpliv plovil, njihovega vzdrževanja idr. lahko s
precejšnjo gotovostjo trdimo, da se bodo življenjski pogoji na mokrišču poslabšali
¨.
Zavod za varstvo narave iz Pirana ( v ¨ Naravoslovnih smernicah
- obalno območje Ankarana ¨ - oktober 2003 ) celo priznava, da so podatki
o stanju morskega dna , prisotnost in razporeditev rastlinskih in živalskih
vrst ter habitatnih tipih med Sv. Katarino in in mejnim prehodom Lazaret skromni,
zato objektivna ocena stanja ni možna.
Morsko dno med Sv. Katarino in drugim pomolom Luke Koper pred školjčno sipino
je neraziskano.
Panorama pristanišča in mesta Koper, 1 - školjčna sipina, 2 - desni razbremenilnik reke Rižane, 3 - zadna priložnost, kjer bi povrnili strugo reke Rižane in prost dostop do morja - naravna meja pristanišča omenjena v naravovarstvenih smernicah za tretji pomol že leta 1994, 4 - drugi pomol, 5 - sedanja struga reke Rižane, 6 - sedanji izliv reke Rižane v morje v pristanišču, 7 - kontejnerski terminal, 8 - mesto Koper
Iz vsega skupaj je razvidno, da je gradnja tretjega pomola okoljevarstveno sporna. Narava ne pozna poti nazaj. Z uničenjem podvodnega ekosistema, morskih travnikov ( za nastanek morskega travnika je potrebno najmanj 300 let ) in naravnega dela obale, bo uničen zadni filter, ki čisti morje v Koprskem zalivu, kjer je biološko ravnotežje na meji porušitve, zato prihaja zaradi pomanjkanja kisika do anaerobnega razkroja organskih snovi v vodi z vsemi nevšečnimi posledicami, mogoče do te mere, da voda v Koprskem zalivu ne bo ustrezala kopalnim standardom in bo za vedno neprimerna za kopanje. Zaradi nasipavanja morskega obrežja in širjenja pristanišča, se je v mandraču Sv. Katarina nabralo toliko blata , da se v času oseke ne da izpluti. V primeru gradnje tretjega pomola se bo enaka situacija zgodila tudi v zalivu Sv. Nikolaja.
Koprski zaliv je majhen in kar je majhno se z zasipavanjem še zmanjšuje, nasprotno od tega bi z poglobitvijo sedanje struge reke Rižane proti hribčku Serminu ( tukaj je prostor za širitev pristanišča s privezi ) pridobili na dolžini morske obale. Mandrač v Sv. Katarini in stari pomol ( ni zaščiten in ga mislijo z nastankom marine uničiti ), edini ohranja podobo iz preteklosti, v katero še ni posegel kapital in daje naravno identiteto temu koščku obale tik ob pristanišču in bi ga bilo potrebno spomeniško varstveno zaščititi pred nadaljno pozidavo. Obrežni pas je tudi blagovna znamka Primorske regije in Slovenije. Ponuja se tudi zadnja priložnost, da vrnemo reki Rižani staro strugo ( glej slike stara Istra - klikni , še preden so bile tukaj regulacije za soline) izliva v morje po sedanji strugi takoimenovanega ¨desnega razbremenilnika reke Rižane ¨, ki se izliva ob školjčni sipini ob drugem pomolu Luke Koper ob premogovnemu terminalu in prost dostop do morja na javno dobro po vzoru reke Mirne, kar je tudi po zakonu o vodah že uzakonjeno. Potrebno bo misliti dolgoročno in na vračanje v prvotno stanje, ker gre za pomembno edinstveno naravno, hidrološko in kulturno dediščino Slovenije.
David Stepan
3.akcija - Podpora krajanom Ankarana proti širitvi 3.pomola Luke Koper - 26.03.2004
Ankaran - Opozorilni shod za varovanje školjčne sipine 05.06.2004
Raziskovalni tabor študentov biologije - DEKANI 2004 na Školjčni sipini - 17.07.2004
Odtok neočiščene industrijske vode v reko Rižano ( Natura2000 ? )- Koper, 30 . 9. 2004
Iniciativni odbor KS Ankaran proti gradnji tretjega luškega pomola - Ankaran, 7.12.2004
Školjčna sipina zavarovana kot naravna vrednota oblikovane narave 1.02.2005
Javno pismo ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku 24.02.2005
Kdo bo odgovoren za izumrtje zavarovanih rastlin in živali v Sv. Katarini ? - 29.03.2005
Nas projekt :