Gibanje Zelena narava
Ankaran - Opozorilni shod za varovanje školjčne sipine 05.06.2004 ob 15 uri
na Svetovni dan okolja, ki poteka pod geslom: Iščejo se morja in oceani - živi ali mrtvi, s čimer se želi opozoriti na dejstvo, da ljudje s svojimi dejanji oblikujemo prihodnost naših voda.
Gibanje Zelena narava je priredilo v soboto 5.6. 2004 ob 15 uri v Ankaranu v zalivu Sv. Katarina na školjčni sipini opozorilni shod. Namen shoda je bil opozoriti širšo javnost na poseg v tako občutljiv prostor, za varovanje morskega obrežja in za varovanje okolja za človeka. Na omenjeno področje želi Luka Koper razširiti svojo pretovorno dejavnost s tretjim luškim pomolom. Školjčno sipino ali tako imenovano pokopališče školjk je obiskalo že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije in postaja iz leta v leto vse bolj priljubljen kraj za sprehode ob morju in je že kot taka znamenitost Slovenije in bi jo potrebno uvrstiti v učno pot po Ankaranskem polotoku. Ohranitev školjčne sipine je pomembna tudi za ptice, kajti po besedah ornitologa Iztoka Geisterja tukaj prezimuje najmanj 30 vrst različnih ptic. Biolog Andrej Kapla je tu odkril dve zelo redki vrsti hroščev v Evropskem merilu.To območje naj bi bilo kot neki tampon med industrijo Luke Koper in Ankaranom.Ohranitev školjčne sipine je pomembna tako za živali kot za človeka, za spoznavanje narave, njene ustvarjalne moči in njenega vrstnega bogastva. Na shodu je bilo okoli 30 ljudi. Obiska se je udeležila tudi g. Alenka Paulin, kandidatka za evropsko poslanko Stranke mladih Slovenije + Zelenih Slovenije. Apeliramo na slovensko javnost, da nas podpre pri naših prizadevanjih.
David Stepan
Gibanje Zelena narava
To sem prebral na shodu:
VAROVANJE ŠKOLJČNE SIPINE V ANKARANU tako imenovano pokopališče školjk
Gre za varovanje okolja za človeka. S tem ko človek varuje
neko okolje za živali, ptice varuje to okolje tudi za sebe. Školjčna sipina
v Ankaranu je nastala pred približno 15 leti, ko je Luka Koper globila dno
in je odvečni mulj odlagala na to plitvino. Narava daje in jemlje, kar ji
pripada. Pred približno 100 leti je bila tukaj plitvina delte reke Rižane.
Z graditvijo Luke se je to območje spreminjalo in se spreminja še danes.
Školjčna sipina tako imenovano pokopališče školjk je res nekaj posebnega.
Po obisku otrok, ( po podatkih g. Marije Mahne iz fondacije Piranesi,
ki vodi raziskovalne tabore za nadarjene otroke ), je to školjčno sipino obiskalo
že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije in je že kot taka znamenitost Slovenije
in naj bi bila uvrščena v učno pot po Ankaranskemu polotoku. Le tukaj imamo
tako razkošje školjk in lupin polžev. Najdeno je 234 različnih vrst polžev,
to je 30 % vseh vrst, ki se jih dobi v Tržaškem zalivu.
Ornitolog in pisatelj Iztok Geister pravi, da tukaj prezimuje najmanj
30 vrst različnih ptic in bi bilo potrebno to območje zaščititi kot naravoslovno
kulturo,da pustimo tudi drugim ob sebi živeti.
Biolog Andrej Kapla je tukaj odkril dve redki vrsti hroščev v Evropskem
merilu. Clivina ypsilon in Scarites terricola
To področje je še neraziskano in letos poleti ga imajo namen raziskati.
Poloji so plitvine in obrežje, ki je nenehno izpostavljeno plimi in
oseki, ko je plima jih preplavi morje , ob oseki se posušijo. Zaradi te specifičnosti
predstavljajo izjemno bogato življenjsko okolje in so vir hrane mnogim pticam.
Muljasto dno najdemo edino tukaj v Slovenskem morju. Slovenija ima okoli 47
km morskega obrežja in še to kar imamo ne znamo varovati.
Potrebno bi bilo pazljivo razmisliti, kaj delamo s prostorom in potrebno je
varovati tudi človeka in njegovo okolje. Ta kraj postaja iz leta v leto vse
bolj priljubljeno sprehajališče tako za odrasle kot za otroke. Škoda bi bilo
to območje zabetonirati in spremeniti v ograjeno parkirišče za kontejnerje
in avtomobile. To območje naj bi bilo kot neki tampon med industrijo Luke
Koper in Ankaranom.Ohranitev školjčne sipine je pomembna tako za živali
kot za človeka, za spoznavanje narave, njene ustvarjalne moči in njenega vrstnega
bogastva.
Naj imajo tudi naši otroci pravico spoznavati morje in njegove lepote. Apeliramo
na slovensko javnost, da nas podpre pri naših prizadevanjih.
G. Alenka Paulin na školjčni sipini v Ankaranu
Koliko energije ima ta kraj ? Poglejte si dinamiko ljudi.
Nekdaj je bila tu najlepša peščena plaža v Sloveniji
Tv Slovenija1 je pokazala v Odmevih 5.06.2004 opozorilni shod
Na shodu je bil tudi pesnik in pisatelj Vlado Šav
Idilični pogled iz starega mandrača : Bomo namesto Kopra in morja gledali premog in kontejnerje
Stari mandrač Sv.Katarina v Ankaranu postaja vedno bolj priljubljen in zanimiv kraj za sprehode ob morju. Ima dovolj praznega prostora in stari pridih časa brez hitenja, vsako leto je več barkic v mandraču in ljudje so ga vzeli za svojega. Shod je uspel. Tudi to je del kulture : udeležba na shodih v podporo prizadevanju za ohranitev školjčne sipine za vse ljudi. Ta kraj je potrebno zavarovati.
Časopis Primorske novice je v petek 11.05.2004 objavil prispevek o shodu, Delo pa ni objavilo ne dogodka ne novice o shodu , čeprav smo jim poslali tudi dve sliki in nekaj teksta. Zakaj nas ignorirajo ?
3.akcija - Podpora krajanom Ankarana proti širitvi 3.pomola Luke Koper - 26.03.2004
Raziskovalni tabor študentov biologije - DEKANI 2004 na Školjčni sipini - 17.07.2004
Odtok neočiščene industrijske vode v reko Rižano ( Natura2000 ? )- Koper, 30 . 9. 2004
Iniciativni odbor KS Ankaran proti gradnji tretjega luškega pomola - Ankaran, 7.12.2004
Školjčna sipina zavarovana kot naravna vrednota oblikovane narave 1.02.2005
Nas projekt :