Religija            

Religijata od po~etokot na svetot ima najgolema uloga vo formiraweto na svesta i smislata na `ivotot kaj site lu|e. 
Bog go sozdade ~ovekot za ~ovekot da mu slu`i na Bog i ovaa slu`ba e quboven odnos pome|u Bo`estvenoto Bitie i nas koi sme negovi sekoga{.

Religijata e ve~na qubovna igra vo koja Bog se sokriva a nie molitveno go barame
Religijata e Bogoslu`bena Pesna vo koja nie go proslavuvame Svetiot
Religia e beskrajna molitva na na{iot duh.
Religijata e Bo`estvena Nauka vo koja nie u~ime {to e toa qubov, {to e toa zdravje, {to e toa Vistina
Ete, Bog e Qubov, i onoj ~ovek {to go prima Svetiot Gospod vo sebe, toj postanuva sovr{en vo Qubovta, sovr{en vo odnosite so Bli`nite, i sovr{en vo Vistinata.
Bog samiot se otkriva vo svetot od samiot po~etok, no toa On go pravi spored svojot predve~en plan, a ne onaka kako nie bi sakale. Negovite javuvawa (Otkrovenija) vo svetot se sovr{eni, bidej}i On e sovr{en, i nikoj ne smee da si pomisli vo sebe deka Bog ne e praveden ili deka On ne postoi koga }e zabele`i nepravda vo svetot okolu nas, ili koga }e vidime bezbroj razli~ni verski zaednici so razli~ni veruvawa.
Bog vo svojata priroda e bezuslovna Qubov, i On saka i nie da imame takva bezuslovna Qubov vo sebe. Toa zna~i da go sakame Svetiot Gospod so site svoj sili i da go sakame i da go po~ituvame bli`niot isto kako {to se sakame samite sebesi.
 
Tri pogolemi Religii se izvor na site dene{ni veruvawa. Toa se Hristijanstvoto, Hinduizmot i Muslimanstvoto.
Hinduizmot veruva vo eden Bog koj pove}e pati niz istorijata se javuva vo svetot vo licata na Kri{na, Buda, i dr. Ova u~ewe veruva vo Reinkarnacija, odnosno preseluvawe na du{ata posle smrtta vo druga li~nost, a du{ata se preseluva bezbroj pati se dodeka ne postigne sostojba na celosen mir.
Hristijanstvoto i Muslimanstvoto se dve ogromni Religii koi se razlikuvaat vo u~eweto za toa koj e Isus Hristos.
Hristijanite veruvaat deka Isus Hristos e Bog, a muslimanite deka e golem prorok.
Hristijanstvoto se dr`i do Svetiot Kanon ili Biblijata kako najsveta kniga vo koja e napi{an Zborot Bo`ji.
Muslimanite go imaat Kuranot. Kuranot e kniga so u~eweto na Muhamed koj {to `iveel 600 godini posle Isus Hristos. Eden den dodeka Muhamed sedel na edna planina i se molel, mu se javil angel i go pou~uval kako da go vodi narodot vo nov `ivot i vistinska vera. Tekstot na Kuranot mnogu ~esto se obiduva da doka`e deka Isus ne e Bog. Ova nikako ne e prifatlivo za Hristijanite {to ka`uva deka pome|u ovie dve Religii nema nikoga{ da ima slevawe no i dvete golemi vojski na verni lu|e mora da se trudat ova nedorazbirawe okolu li~nonsta na Gospod Isus Hristos da ne go pretvorat vo vojna.
Zborot Biblija zna~i knigi. Toa se 77 knigi. Vo ovie knigi e zapi{ano kako Bog niz istorijata, se od sozdavaweto deluva vo svetot. Poslednata kniga se vika Otkrovenie na Svetiot Apostol Jovan Bogoslov vo koja e opi{an krajot na svetot.
 
Crkvata e Svetoduhovna zaednica na onie koi vo sebe go nosat Gospod Isus Hristos. Site nie treba da veruvame deka BOG ne sozdade da bideme negovi deca i da se sakame kako bra}a i sestri.
 
Lu|eto od sekoga{ se me{ale i gi razmenuvale svoite umetni~ki nasledstva. Zna~i postojat samo teritorjalni i verski podelbi koi naj~esto se pri~ina za vojni, nasilstva, krv i na kraj masovna smrt.
Ako i veruva{ na na{ata Crkva i ka`uva{ deka Hristos Voskresna, treba da znae{ deka Hristos ni zapoveda da gi sakame na{ite neprijateli. Ete zatoa Hristos Voskresna, za da se {iri Vistinata i Qubovta vo Site Vekovi.







 
Кликни да се вратиш назад на првата страница со линкови за овој WEB