Velika planina - Zanimivosti

*Zdravilstvo za živino*

Ruša - Pastir je peljal živino z obolelimi nogami na travnik in s posebnim nožem okrog njenih parkljev odrezal rušo. Obesil jo je na kol ali na ograjo. Ko se je posušila, je ozdravela tudi noga živine.

Divji ogenj - Na pašniku so več dni zapored zakurili zelene veje, da se je močno kadilo. Skozi dim so vsak dan gnali živino, kadar je bila nevarnost živinske kuge. Tako so pred njo zavarovali čredo.

*Želodčeva klobasa -* Črevo in del spodnjega želodca so napolnili s poprom, česnom, lovorjem, soljo, kumino in sajami. To so posušili v dimu in s tem zdravili živino, če jo je napenjalo.

Zdravljenje žabične živine - Če je živina stokala, jo je pastir trikrat zelo trdo pogladil po hrbtu navzgor, če se je zvijala, pa navzdol. To naj bi pognalo kri, ki naj bi odplavila bolezen.

Puščanje krvi - Kri so živini puščali pri ušesu ali repu, dokler se ni začela strjevati (proti žabičnosti in drugim boleznim).

Zdravljenje vraničnega prisada - Črno bulo so z nožem prerezali in v rano vtaknili korenino zelenega teloha.

"Zdravljenje " kačjega pika - a) Pastir je vzel kos kruha in izgovarjal izbrane besede (zagovor). Kruh je dal jesti živini. Pastir se ni smel zahvaliti, sicer bi zagovor izgubil moč. b) Pastir je molil in v kruh trikrat zapored zapičil nož. Na koncu ni smel reči amen.


*Izročilo Velike planine*

*Pastirski stan* Po temeljni zasnovi je velikoplaninska koča lesen šotor. Prvotni tloris je ovalen, a ima pravokotno jedro (približno 4x4 m). Okrog njega se v ovalu do tal spušča stožčasta streha. Med osrednjim pravokotnim prostorom za pastirja in koncem strehe nastane napušč, kjer je bilo zavetišče za ovce. Zasnova je torej izrazito funkcionalna. Že dolgo pa zaposluje domišljijo duha zgodovinarjem, etnologom in arhitektom. Nekateri iščejo korenine v starodavni ilirslki kulturi, drugi, ki se opirajo na dejstvo, da je planina prvič omenjena v 18. stoletju, pa so prepričani, da je koča plod razumnega prilagajanja razmeram, neodvisno od časa. Bolj kot v materialnih dokazih iz prazgodovine najdemo pričevanja za morebitno kontinuiteto poselitve planine in s tem stanu v lingvistiki. Na Slovenskem najdemo tako predrimske kot tudi rimske jezikovne arhaizme tudi v imenih, povezanih z Veliko planino (B.Grafenauer: Die Kontinuitätsfragen in der Geschichte des Altkarantanischen Räumes, Alpes Orientales 5, Ljubljana, 1969). Danes ima precej koč notranjost prilagojeno potrebam sodobnega turista. Za ohranitev arhitekture ima največ zaslug Vlasto Kopač, ki je kot arhitekt, skrbnik in nadzornik gradenj novih turističnih koč poskrbel, da je danes na Veliki planini najbolje, najenotneje in najbolj avtentično urbanizirano področje pri nas. Etnografsko je velikoplaninski stan enocelično bivališče. Šotorska oblika omogoča večjo trajnost, kaže pa tudi zanimiv prehod s šotora nomada na trdnejše in predvsem nepremično bivališče. Material za gradnjo je bil lokalnega izvora: sivi apnenec in smrekov les. Zadnja razvojna stopnja stanu ohranja ovalni tloris, v povojnem času pa se pojavi tudi apsidialna in kvadratna oblika. Obnovljene koče po medvojnem požigu dobijo odprti stranski lopi, kjer nastane prostor za okno in za vstop svetlobe. Arhitekt Vlasto Kopač v načrtih za turistične koče nekoliko dvigne lopo, a ohrani avtohtono zunanjost stanu.







*Tehnike - tehnologije*

Od mleka do masla - Z mleka, ki se je dva dni kisalo, posnamejo smetano. Z njo do polovice napolnijo pinjo in ga z medelom "žokajo" 1 - 2 uri. Nastane maslo in pinjenec, maslo oblikujejo v štruco. Domači so ga nesli v dolino zavitega v liste šisernika.

Od mleka do sira - Mleku po treh do štirih dneh kisanja odstranijo smetano; nato ga med mešanjem grejejo pri okrog 40⁰. Na vrh priplava gosto (sir), ki ga z roko poberejo in dajo v torila. Potlačiljo ga, da odteče sirotka, nato pa zvrnejo na liste šisernika. Tam se je sušil, nato so ga odnesli v dolino. Tako so pripravljali kisli sir. Precej pozno pa se na Veliki planini uveljavi priprava sladkega, laškega sira. Trniči, ki so imeli sicer tudi drugo funkcijo, so zdržali tudi leto dni in so bili pikantni siri. Pogosto so jih ribali na jedi ali pa jih nastrgane v skodelico jedli z žličko.

Mohant - odcejeni sir v torilih so drobili tudi v grude, ga solili in stlačili v škafe. Površino so zamazali s kuhanim maslom, da zrak ni mogel zraven. Pokrili so ga z desko, obtežili s kamnom, in ga tako hranili celo zimo. Enkrat na teden so ga jemali iz škafa. Če se je na površini skisal, so ga oprali in očistili. Na vrh so nalagalu tudi nov sir ter ga znova zatesnili z maslom.

Od javorja do cokel - Javorjevo bruno je pastir obtesal, da je dobil "pvoh", iz njega pa surovo obliko cokle. Z nožem (strugom) jo je ostružil do dokončne oblike. Izvrtal je luknje okrog krivine (za "vitre" - mrežast gornji del) in zadaj (za "sedla" in "zapetnik"). Z zagozdami je pritrdil vanje 1 cm široke macesnove trakove. Spletene vitre je držal 5 cm macesnov trak - "sedlc". Nazadnje je pritrdil zapetnik - 1 cm širok macesnov trak. Na podplat je zabil žeblje za podkovanje konjev ali "lednike" - kovane iz starih kos.

Od lipe do "pvajša" - Muževno lipo so obelili, lubje pa razrezali na trakove. Za tri tedne so jih dali v vodo ali gnojnico. Odstopila je tanjša koža ("panglci"). Trakove so zbrali v šope in jih navezali na lipov jermen (do 2.svetovne vojne).

Od lesa do ure - Iz lesa napravijo za dlan veliko deščico v obliki polmeseca. V polkrogu napravijo zareze (za ure) in 13 lukenj. Palčka, zataknjena v luknjo, meče senco na deščico. Vsakih 14 dni prestavi palčko v naslednjo luknjo (žepna sončna ura).



*Ljudska umetnost pastirjev na Veliki planini*

Žepna sončna ura - Žepna sončna ura je pričevanje o visoki stopnji kulture vsakdanjega življenja na planini, kjer sta se človek in živina srečevala v popolni simbiozi z naravnim okoljem. Izraz te kulture je potreba po merjenju časa in to z napravo, ki jo lahko nosi s seboj, kot je verjetno v njemu dostopnih okvirih nekje videl ali za to slišal, nato pa izdelal v njemu dostopnem materialu. Ura je odraz odbrega tehničnega znanja pastirja, čeprav ideja ni izvirna, saj jo poznajo v različnih oblikah tudi drugje. Delovanje ure temelji na osnovi sence, ki jo vrže zatič na številčnico.
Pipa - Nekateri pastirji na Veliki planini so bili izdelovalci pip in so k tej slovenski ljudski umetnosti dodali svoj prispevek, to so majhne pipe v obliki živali in z leseno cevko.

Ovčji roč - Lesene ovratnice, ki so jih pritrdili okrog ovčjih vratov in so nosile zvonec. Roči so bili ornamentirani in lepo oblikovani. Nekateri pastirji so vanje vrezali tudi svojo oznako.

Torilo - Torilo je lesena posoda za odcejanje sira. Najpogosteje so bila okrogla, nekatera tudi štirioglata. Na dnu so imela vrezane ornamente, ki so v mehkem siru oblikovale okras.

Pisava za trniče - Pisave so imenovali lesene rezljane palčke, s katerimi so odtisovali ornamente v trniče.

Trniči - Trniči so kepe sira narejenega iz posnetega mleka. Kepe so bogato okrasili s pomočjo pisave. Sir so posušili nad ognjiščem. Postal je trd in za polovico manjši. Trniče so oblikovali v parih. Po pripovedovanju pastirjev so simbolizirali ženske prsi. Fantje so trniče pogosto poklanjali dekletom kot dokaz ljubezni, zvestobe ali kot obljubo ali napoved zakona. Po poroki so dekleta trniče še dolgo hranila. Etnološki pogled daleč stran od velikoplaninskih trničev nas popelje na Karpate, kjer so poznali podobno navado. Iskanje sledi skozi čas pa nas popelje v antiko, njeno dediščino in obredje (vir: Berk, Bogataj, Pukšič: Ljudska umetnost in obrti na Slovenskem, Domus, Ljubljana 1993, str. 106).
Model za maslo -Maslo je počivalo v lesenem modelu z ornamentiranim vzorcem na dnu, stranice pa so bile rebrasto narezane. Maslo je tako dobilo lepo obliko.

*Verovanja in običaji*

Duhovni svet pastirja je bil sestavljen iz poganske vraževernosti in iskrene vernosti. Pogosto je bil razposajeno vesel, a velikokrat tudi zelo osamljen. Posebno ponoči ga je bilo strah. Imel pa je izreden občutek za lepoto planine in ohranitev narave.

Ovčji roč z zvoncem - Odganja zle duhove. "Planina mora cingljati", so pravili. S tem pastirji čutijo bližino živine, ki ni zašla v nevarnost, hudobni duhovi pa si ne upajo v bližino.

Coprniški nož - Uporabljali so ga za zdravljenje in odganjanje zlih duhov. Imel je vrezana znamenja.

Coprnek - To je, po verovanju, oseba, ki zna na čudežen način pričarati mleko. V štor zasadi sekiro in pove ime krave s polnim vimenom. Potem vleče po ročaju z roko in iz njega teče mleko. Če ima slabe namene, lahko pričara slabše mleko, ali povzroči, da krava daje sirotko. Zaradi teh mož so pastirji skrivali imena krav. Zanimivo je, da je podobno verovanje znano tudi drugje v Alpah.

Izogibanje se moči coprnikov - Enoletni telici so dali po sončnem zahodu jesti travo, ki so jo pokosili na kresni dan pred sončnim vzhodom (krsno mrvo). Krsno mrvo so nakosili "šmecano" ( brez reda, sem in tja) in jo z rokami zmetali v kup. Tej telici nič ni moglo škodovati.

Ugotavljanje, kdo je uročil krave - Na ognjišču je pastir razbelil kos železa in ga odnesel pod strešni kap. Ves čas je mislil na tistega, ki ga je sumil. Če je imel prav, je imel ta drugi dan ožgana usta.

Povrnitev mleka uročeni kravi - Zažgali so kup trsk, oglja in živalskih kosti. Iz tega se je valil smrdeč dim; med molitvijo so z njim prekadili kravo.

Nošenje buš v ofer - Čeprav so bile zadnji čas buše predvsem otroške igrače, so jih nosili tudi k "ofru" v kapelico na Veliki planini. Etnologi domnevajo, da je bil prvotni pomen kultni, in da se to odraža tudi v tem običaju.

Baba - To je gozdno bitje, naklonjeno pastirjem, če so ji darovali. Na kraju, ki se imenuje Babji trebuh, je verjetno nekoč stal žrtvenik, kamor so zanjo polagali darove. Na pohodu živine na planino so vanj metali drobiž ali hlebce kruha. Baba je sicer prinašala tudi točo.

Dovji možje - Bili so veliki, močni in kosmati, jedli so kuhane korenine in surovo meso. Živino so gnali do prepada, da se je ubila, in jo nato pojedli. Govorili so nerazumljiv jezik. Kradli so tudi ženske. Izumrli so zato, ker niso imeli več žensk. Mrtve so pokopavali v grobove (dovji grobi), kjer so še danes kupi kamenja.

Škrateljčki - so bili majhna bitja, ki so živela na planini. Oglašalo so se z žvižganjem in stokanjem. Če si jih vprašal, zakaj stokajo, so vrgli mrtvaško kost. Pastirjem niso bili naklonjeni, saj so jim nagajali, vendar pa niso počeli večjih hudobij.

Zeleni mož - je prihajal na planino iz doline, in to jeseni. Imel je zle namene.

Bele deklce (tudi bele žene) - Mlade ženske, ki so po verovanju nosile belo obleko in pečo na glavi. Ob sončnem zahodu so pele in pastirji so jih hodili poslušat. Če so hotele pomolsti kravo, so snele pečo z glave, jo pogrnile in molzle mleko vanjo. Če jim niso dovolili molsti, so prinesle nesrečo. Pastirje so učile zdravilstva.

Poslušanje zvonov - Pastir je bil navajen ritma iz doline. Sedmi dan v tednu je bil namenjen počitku, obisku maše in družabnosti. Pastirji so se ob nedeljah zbirali na Zelenem robu in poslušali zvonove cerkve v Stranjah. Vmes so molili in peli (do 2.svetovne vojne). Zbirali so se tudi ob okrašenem križu sredi planine ter tam peli in molili.

Veliko znamenje - za srečo - Znamenje stoji ob poti na Sv.Primoža. Ko so pastirji gnali živino na planino, so vanj metali smrekove in brinove vejice za dobro pašo in srečen povratek. Na povratku so vejice zažgali in tako bogu darovali dim in ogenj v zahvalo, ker se je živina zdrava vrnila (običaj spominja na darovanje vejic gozdnemu demonu).

Prihod k bajti - Ob prihodu na planino so na ognjišču v bajti zakurili šibe iz velikonočne butare, ki so jih prinesli od doma. Bajto so blagoslovili z blagoslovljeno vodo. Običaj je bil namenjen dobri paši in zdravemu povratku v dolino.

Napoved zime - Na dan sv.Jakoba (25.junija) je bilo treba opazovati nebo in oblake. Če so bili kopasti, bo pozimi veliko snega, če ne, pa malo.

Odganjanje nesreče pred nevihto - Nesrečo zaradi nevihte so odganjali z molitvijo in zagovori. Pastir je napravil križ čez vse štiri strani neba in molil. Skozi lino je vrgel grablje tako, da so bile z zobmi obrnjene navzgor. Mrmral je molitve s prošnjo, naj mu nevihta prizanese,

Nagajivosti - Pastirji so drug drugemu tudi nagajli. Zamašili so npr. komu dimnik, da se mu je kadilo, zavezali so vrata kake lepe, mlade pastirice, ali prestavljali poljska stranišča.

*Iz jezika pastirjev na Veliki planini*

baba			mitično gozdno bitje s planine, ki je varovalo pastirje
bac			ovca
bac, bac			vabilni klic za ovce
bajta			koča; beseda enakega pomena je znana v Furlaniji in Lombardiji, zato je beseda verjetno stara, predslovanska
banger			podboj vhoda v kočo
brenta			zaprta ploščata jlesena posoda za nošenje na hrbtu
buše			kravice, otroške igrače, običajno izrezane iz veje, z vejicami za roge
cedilo			za odstranjevanje smeti s svežće pomolženega mleka; starejše: širok lijak, na katerega so nataknili krpo (drugje so cedili tudi skozi koprive ali skozi oprane smrekove veje); mlajše: deščica z svtavljeno kovinsko mrežico
cgan			vratilo s kavljem pribito na steno pri ognjišču za obešanje kotla
cokle			pastirsko obuvalo (frulansko - zkoli, severnoitalijansko - sokni, južna Švica - zokri)
coteš			ples, ki izvira iz doline in je poznan tudi drugje; plesali so ga tudi pastirji ob praznikih in godovih na planini.
čapa			barvasta latvica z ročajem za kisanje mleka, dokler so ga kisali (do 1.svetovne vojne) v lesenih skledah, nadomestile so jih emajlirane
čohanje			izdelava (divjega) ognja z drgnjenjem; to so delali "dovji možje", ki so naučili to tudi pastirje
črni			vranični prisad
deža			okrogla, iz dež narejena posoda, zgoraj ožja kot spodaj, ima dva ročaja in lesen pokrov iz macesnovih dog
divji ogenj			ogenj, pripravljen s trenjem lesa ob les, česar naj bi pastirje naučili divji možje
Dovje Griče			kraška luknja, dolga 20 m, v kateri so pastirji našli rebra divjih mož, dolga kot ojnice
dovji grobi			grobovi v obliki okroglih gomil, kamor so se pokopavali divji možje (v resnici pa kupi kamenja, ki so ga nalagali pastirji med čiščenjem pašnikov).
dovji možje			veliki, močni, kosmati možje, ki so jedli kuhane korenine ali surovo meso (živino so gnali do prepada, da se je ubila), govorili so nerazumljiv jezik
dožice			deščice (majhne doge) za izdelavo posod, tudi toril
galida			posoda za umivanje (del pastirjeve opreme) - 20 cm premera, lesena, ena doga podaljšana za roč (uho)
glista			tram nad ognjiščem v koči (bila sta dva)
grebenica			kovinska ogrlica za ovce z ostrimi konicami, ki so varovale ovčji vrat pred volkovi
heda, heda, hej			vabilni klic za govedo
jasnica			kos modrega neba med oblaki
jh			veter na planini, ki prinaša megleni dež
kašta			skladovnica iz svežih skodel, naloženih navzkriž, da so se sušile
kaver			planinaska kavka (tudi krampuček - Ryrrohocorax graculus)
kepa			kisli sir iz soljene skute
kopito			pripomoček izdelovalcev cokel, ki je vitre držal v pravi razdalji
korec			lesena posoda za zajemanje vode (do 1.svetovne vojne) narejena iz macesnovih dog; ima okrog pol metra dolg ročaj z luknjo, spodaj široka 15 cm, visoka okrog 20 cm
koza			železna opora, na katero pastir naslanja žareča polena
krampuček			planinska kavka (Ryrrohocorax graculus)
kreša			večji kosi "večnega" snega in ledu, ki so ga pastirji dajali v koše in ga nosili k kočam
krsna mrva			trava, pokošena pred sončnim vzhodom na kresni dan (hrana za telice, da bi bile odpornejše proti coprnikom)
lempa			zaprta ploščata jesena posoda za nošenje na hrbtu
lesa			vhod v ograji okrog pastirskega stanu
lesca ali lesa ali lojtrca			iz štirih palic sestavljena opora za obešanje skutnice nad škaf
lesen pleh			lesena ključavnica na prosti pad s tremi zapahki (stopci), ki zapirajo večji vodoravni zapah
lina			vhod v lopo, skozi katero je vstopala živina
lisičji rep			vrsta plesa (iz doline, znan tudi drugje), ki so ga pastirji plesali ob praznikih in godovih na planini
medenc			tekočina, ki ostane po medenju masla
medeu			na palico pritrjena okrogla plošča z luknjami za izdelavo masla v pinji (medelo)
masovnek			planinska jed s smetano in koruzno moko
moznik			30 cm dolg lesen klin za okrepitev lesnih zvez
na križ			vrsta vezave tramov
na miš			vrsta vezave tramov
nadovratnik			tram na vrhu podbojev (bangerjev) vhoda v stan
na prvo (drugo, tretjo) travo			starost živine: na prvo travo - eno leto stara, na drugo - dve leti ...
nardit			začarati, uročiti
nebeškanje			igra pastirjev (na sredi veja z okleščki, nanjo obešajo kljukice)
obod			spodnji del stanu med streho in tlemi (pri starejših iz kamna brez veziv, pri mlajših iz lesa (pri turističnih kočah nekoliko dvignjen).
oklep			vrhnji del ognjišča v stanu, obložen s kamni, da se ne vnamejo bruna
osek			prostor na planini, dločen z listino, na katerem je pastir lahko postavil kočo in ga ogradil, da se je vanj zaprla živina, kadar se ni pasla
otdewat			rešiti urokov (npr. kravo, ki so jo uročili, da je dajala samo sirotko, zeleno mleko ali ni dajala mleka)
pac, pac			vabilni klic za pujske
pangelc			tanka koža z notranjega dela lipovega lubja (dolga do 4 m in široka do 4 prste) za "pwajše"
paradni (zvonec)			večji zvonec krave vodnice (mlajše ime, starejše je tropinar)
pinja ali pina			visoka lesena posoda za izdelavo masla (Furlani ji pravijo enako)
pinjenc			tekočina, ki ostane po medenju masla
pisava			rezljano okrašena deščica za krašenje trničev
plejna			vrsta škodel na strehi (običajno je plejn sedem)
podsončnek			sonce, ki sije skozi oblake
pojauka			krava, ki se goni
pokodati			pospraviti kočo in svoje stvari v koš (pred odhodom v dolino)
police			deske, police na edini prosti steni v stanu, ki jih mora biti toliko, kolikor je krav v stanu
polzemlak			pašni upravičenec, ki je imel pravico posekati 8 m³ lesa letno
pomišlauka			krava, ki se goni
ponhuber			pokončna letev z vrsto zažaganih zarez, kamor so med kuhanjem zatikali železne kozice in ponve
posnemauka			lesena žlica z daljšim ročajem s krivino za posnemanje smetane z mleka
potenje (skal)			rosa na skalah (vlaga v zraku - napoved poslabšanja vremena)
prda			do 1 m dolg rog izdelan iz muževne vrbove kože. Starejša raba: za pregon volkov in varovanje živine; ponoči so čuvali planino, če so se približali, so s trobljenjem prebudili pastirje. Pastirjui sp vstali in prižgali smolnate bakle, da so jih pregnali. Mlajša raba: za zbujanje pastirjev za jutranjo molžo. Najstarejša raba: verjetno kultna
pruštah			kratek pastirjev jopič
psica ali pes			leseno ogrebalo za pepel v ognjišču stanu
pungret			leseno pastirjevo ležošče, pol metra od tal, nadevano s posušenim senom
pwajš			pastirsko ogrinjalo, narejeno iz lipovega lubja
pwajšarica			vrsta planinske trave, ki je bila razen lipovega lubja tudi primerna za pwajše
pwaninšna			pastirska skupnost
pwanovati			planiniti - varovati živino in izdelovati sir in maslo
pwat			stena srednjega kvadratnega prostora
pwatnjak			neobtesane okroglice za stransko steno kvadratnega dela stanu
rega			odmik skodle na strehi stanu, da je vanj prišla svetloba
repetavka			ročaj za vrtenje bobna ali zaboja - postopek za izdelavo masla ("pinja na repetavko")
rigl			zapah na vratih v stan, ki se odpira s ključem, v katerem so 3 žeblji, ki znotraj vrat odpirajo 3 zagozde
riuc			sprednja krivina na planinskih coklah
rkel			nažagani 1 m dolgi kosi smrekovega lesa, iz katerega so klali "špente" in delali skodle
roč, ovčji z zvoncem			živina na planini stalno cinglja in pastirji, ki poznajo svoje zvonce, vedo kje je; po starem verovanju pa cingljanje odganja duhove. Danes zvonce pritrjujejo z jermeni, nekoč pa je bil to lesen roč.
roč, smrekov			veja, ki jo malo ožgejo, da se laže ovija - za povezovanje ograje
rokomivček			posoda za umivanje (tudi galida ali umivavček)
rš			ženska obleka - obleka pastiric
sedounek			kamnita plošča (običajno trikotna) na ognjišču, položena na dva kamna
sešivc			kisli sir iz soljene skute, ki jo v kepi sušijo
sirovnek			lončena posoda za sirjenje (stara), spodaj ozka, na sredi napeta, zgoraj ožja; drži 5 latvic mleka (okrog 10 l)
skuta			sirotko (po odstranitvi sira) kuhajo 15 minut in jo precedijo skozi "skutnco"; gošča, ki ostane, je skuta
skutenca			na rogovilo obešena platnena vrečka za odcejanje skute
sneženica			sekira, s katero so sekali "večni" sneg (npr. v Vetrnici), da so ga nalagali v kose in nosili k bajtam talit
sparjenc			kisli sir iz soljene skute, ki jo v kepi sušijo
sr			gosta masa, ki priplava na vrh med gretjem kislega mleka
stan			v osnovnem pomenu naselje (na blejskem pomeni tudi pastirsko kočo)
stopci			zapahki na leseni ključavnici
stou			dvo-, tri- ali štirinožni stol za molžo (pogosto narejen iz polovice debla z močnimi vejami za noge)
strgača			tanjše smrekovo deblo (običajno za ograjo okrog stanu)
strpenina			mesto kačjega pšika
strug			zakrivljen nož za struženje lesa
svinka			grčava, za pest debela korenina za igro "svinka biti", ki je znana tudi pri drugih alpskih narodih
šiht			delovnik pašnega upravičenca za skupno delo na planini; število šihtov je bilo odvisno od števila živine po starosti.
šikelni (šinkelni)			kritina (skodle) pribite v 6-7 vrstah (plejnah) na late; streha ima 40⁰ naklona
šiselnik			rastlina, v katere liste so zavijali maslo (planinska kislica)
škaf			jesena posoda (okrogla, premera 50 cm, 40 cm visok) za shranjevanje sirotke za prašiče ali za nošenje vode iz studenca (nemško "Skaf", retoromansko "ščaf"
škrateljčki			majhna bitja s planine, ki so žvižgala in stokala ter nagajala pastirjem
šmecat			kositi sem in tja (ne v vrsti), npr. za "krsno mrvo"
špange			strešne letve
špente			iz rkla klan kos lesa, iz katerega so nato klali skodle
šprikla			palica za mešanje (npr. kislega mleka med gretjem)
ta zvončasta			krava, ki nosi največji tropinar
torilo, torin			leseno skleda (okrašeno cedilo), na dnu ima luknjice in okrasne žlebičke; po njih odteka sirotka, odcejena skuta pa ima lep vzorec (lahko tudi štirioglata) - okrogla so narejena iz debla, izdolbenega in prekuhanega
trnič			lepo okrašen sir v obliki ženske dojke
trop (tropa)			čreda
tropinar			zvonec, ki ga za trop nosi krava ob slovesnem odhodu živine na planino
turnčki			majhne okrasne bradavice na trničih
twačan			obveznik za skupno delo (twaka) na planini; namesto dela lahko plača odškodnino. Predsednik twačane popiše in jim razdeli delo. Malico prinesejo s seboj. Twaka je bila tudi družabni dogodek.
twaka			skupno delo, ki ga je treba opraviti na planini (čiščenje poti za živino, čiščenje lokev, gnojenje pašnikov, popravila vodnih izvirov itd)
uho			podaljšana doga v galidi (posoda za umivanje), ki služi kot roč
ujzda			ovratnica s kovinskimi žeblji za teleta, da zbada in odžene kravo, če tele hoče sesati
umivavček			posoda za umivanje (tudi galida)
uosk			lesena ali kamnita ograja okrog pastirskega stanu (visoka 1-2 m, verjetno za obrambo pred zvermi)
vederenca			zaprta lesena posoda za nošenje na hrbtu
vitre			pleteni sprednji del planinskih cokel
vortel			listina, v kateri je bilo zapisano, koliko lesa sme posekati pašni upravičenec na področju planine in koliko živine sme prignati
voukova wukna			luknje v tleh, prekrite z vejami, vrh vej pa kos mesa, za lov na volkove; na dnu luknje so bili ošiljeni količi.
wata			lata pribita nad lopo na lopnike planinskega stanu
watnice			latvice, glinaste, sklede z livčkom, premer 20 cm
wopa			lopa, prostor za živino okrog kvadratnega srednjega dela stanu
wopnik ali wopnek			špirovec (lopnik), lesen ali kamnit
zagwaunek			do 3 m dolga smrekova okroglica, ki je tlela na ognjišču (položeno na sedovnik) čez noč, da je pastir zjutraj znova razpihal ogenj
zapetnjek			jermen na planinskih coklah, ki je ovijal peto
zatikau			stojalo na steni za zatikanje žlic
zeleni mož			zlonamerno bitje, ki je prihajalo jeseni
zemlak			pašni upravičenec, ki je imel pravico posekati 16 m³ lesa letno
zmatranc			tekočina, ki ostane po medenju masla
zmotena živina			iz vraževerja: divja oseba, realna ali mitološka, škoduje živini tako, da nima mleka (kar je za pastirja zelo hudo)
žehtar			posoda za mleko med molžo, kasneje kovinski, starejši lesen; na Bavarskem imenujejo tako posodo"Sechster, kar verjetno izvira iz latinske "sextarius" (merska posoda)
žokanje			premikanje medela navzgor in navzdol v pinji, za izdelavo masla iz smetane
župnk			voda, ki so jo odlili od ajdovih žgancev in jo okisali ali pomešali z mlekom; jedli so jo pri žgancih

1.januar	Koledovanje: bajtarji obhodijo koče, voščijo in izročijo koledar za novo leto - v zameno za kozarček ali še kaj.

Februar	(leta 2000: 19.februarja) - pastirske igre

Marec	(leta 2000: 4.marca) - pastirski smuk

23.april	Čas striženja ovac na Veliki planini (nekoč)

April	(leta 2000: 30.aprila) - kresovanje

1.maj	Turni smuk

Okrog 27.junija	Pastir pokosi travo v oseku okrog koče, dva dni pred prihodom goveda.

29.junij sv.Peter in Pavel	Odhod čred na Veliko planino: Kravi vodnici so nataknili zvonec tropinar. Okrasili so ga z rožami, roženkravtom, nageljni in rožmarinom. Pastir je imel šopek za klobukom in na palici. Gospodar je na prag položil križe iz šib velikonočnih butar. Živina je nato križ pohodila. Gospodinja jih je blagoslovila z blagoslovljeno vodo in rekla: "Sveti križ božji". Na pot so šli navadno že v temi (ob 2. uri zjutraj), svetili so z baklami in trskami. Kasneje so odhod na planino prilagodili vremenu. Pravijo, da živina čuti, da se bliža čas odhoda na planino, zato že prej uhaja gospodarju proti znani poti na planino.

Okrog 7.junija	Teden dni za govedom, so na planino gnali prašiče.

Julija	Pravijo, da planina "poje" - od mukanja. To je čas pojatve.

Prva nedelja v augustu	(leta 2000: 6.august ) - praznik Marije Snežne

August	(leta 2000: 19.august) - pohod v spomin na gorskega reševalca in planinca Mihola - Miholov pohod.

24.august sv.Jurij	Striženje ovac na Veliki planini (drugič - nekoč)).

8.september Mali Šmaren	Zadnji dan, do katerega je živina odšla s planine.

Oktober	(leta 2000: 7 oktober) - bajtarski praznik

13.november sv.Martin	Čas striženja ovac na Veliki planini (tretjič- nekoč).

24.december	Pohod z baklami na Veliko planini k polnočnici - kapelica Marije Snežne

26.december sv.Štefan	Blagoslavljanje soli, ki so jo dali lizat živini ob odhodu na planinsko pašo.



*Stari pastirski jedilnik*

Masovnk - Zavrejo kislo smetano in vanjo zamešajo koruzno moko. Vmešajo lahko tudi jajce, a ni nujno. Masovnk (maslovnik) tako bolj naraste. Med kuho ga mešajo, dokler ne odstopi od posode. Takrat je kuhan. Danes pogosto z maslovnikom polivajo žgance, zraven pa jedo kislo ali sladko mleko. Če ni žgancev, zraven jedo tudi kruh.

Župnk - Okisana ali z mlekom pomešana voda, ki so jo odlili od ajdovih žgancev. Jedli so jo pri žgancih.

Mlečna kaša - Kašo so skuhali na mleku in dodali krompir; jed so zabelili z ocvirki.

Pastirski stan