Legenda pravi, da je Hsing-I ustvaril Yue Fei, za katerega mnogi trdijo, da je bil najboljši kitajski general. Na Kitajskem se pogosto domneva, da če ne bi kitajski cesar postal ljubosumen nad Yue Feijevimi vojaškimi junaštvi in popularnostjo, ter mu zaukazal storiti samomor, bi Yue Fei v trenutku zaustavil invazijo Mongolov na njenem samem začetku. Govori se, da je Yue Fei za borbo svojih enot v bitkah ustvaril dve borilni veščini. Za nabornike je ustvaril boksarsko veščino orlovega prijema, za svoje oficirje pa močnejši Hsing-I, temelječ na tehniki uporabe kopja, ki pojasnjuje linearni izgled Hsing-I gibov.
Mnogo je razlag, nanašujočih se na zgodovino Hsing-I-ja, ki so pomembne za perspektivne študente veščine, da si kar beležijo številne Hsing-I rodovnike. Bližje ko so učenja Hsing-I-ja originalnemu nasledniškem materialu, boljša so za študente. Za razliko od praktikatov Tai čija in v manjši meri Ba gue, najmočnejši učitelji Hsing-I-ja niso nikoli učili in tudi sedaj ne učijo njihovih metod izključno zaradi zdravja. Za razliko od Ba gue Hsing-I na pogled ni lep. Zaradi pomanjkanja estetike, svoje revne reklame glede koristnosti za zdravje in svoje močne nenacičkane vojaške naravnanosti, priteguje mnogo manj privržencev kot druge borilne veščine. Tu je predstavljena le okvirna zgodovina, ki se osredotoča na vrednost veščine za praktikante 21. stoletja, vrednost za zdravje in zdravljenje, zmanjšanje stresa, samoobrambo in osnovne uravnoteženosti v napeti tehnološki družbi.
Po Yue Feiju se nasledništvo giblje preko raznoraznih ljudi. Običajno se najdejo razvlečene zgodbe, kako je naslednika prejšnji nosilec prisilil h kultiviranju ogromne potrpežljivosti in k pripravljenosti podvreči se številnim mukam in preizkusom moralnosti karakterja. Le če je perspektivni naslednik prestal te teste, je trenutni nosilec linije pristal na to, da najprej preda majhne enote znanja, sčasoma pa celotno znanje, dovoleč nasledniku, da prevzame celoten sistem znanja in s tem sposobnosti, da ga preda naprej.
Moderni Hsing-I se je pojavil v severozahodni Kitajski v devetnajstem stoletju. Prične s človekom, ki mu je bilo ime Li Luo Neng (poznan tudi kot Li Neng Ran), ki se je uspešno naučil Hsing-I-ja šele v srednjih letih. Uspel je prepricati svojega učitelja Dai Long Banga, da mu popolnoma preda svoje znanje šele, ko se je Daijeva mati zavzela za stvar. Zgodnji mojstri Hsing-I-ja so bili večinoma nepismeni ljudje, vzgojeni le v tem, kako pridobiti notranjo moč, nedosegljivo večini izobraženega sloja. Hsing-I mojstri so pogosto imeli agencije za konvoje, ki so pred obdobjem strelnega orožja konvojem zagotavljale zašcčto pred umori in fizično varnost pred razbojniškimi tatvinami pošiljk vrednega blaga.