TRI GLAVNE ŠOLE HSING-I-ja

 Šansi šola

Potem, ko je v devetnajstem stoletju za časa Dinastije Song prešel od legendarnega Yue Feia na Li Lo Nenga, je Hsing-I prestal mnogo sprememb, saj so Lijevi nasledniki pomešali originalni Hsing-I z drugimi notranjimi praksami, da so ustvarili dva nova stila.

Originalna šola se običajno poimenuje šola Šansi, ker je tam Li Luo Neng učil svoje študente. Čeprav se je v Pekingu mnogo šol identificiralo s tem, da učijo Shansi stil (ker je ta pač originalna metoda), so v resničnosti te šole bile bližje stilu Hebei (glej naslednji razdelek). Naslovi ne kažejo nujno na realnost.

V originalnem Šansi stilu je bil enak poudarek na Petih elementih in na Živalskih formah. Poleg izvajanja posameznih gibov v nizu, originalni Šansi pozna tudi kratke forme kat, kot na primer lien huan (povezovalna forma), ba shr (osem form) za Pet elementov in tsa jr chuei (mešana ali komplicirana pest) za Živalske forme, ki kombinirajo posamezna gibanja v nizu. Včasih ima posamična Živalska forma tudi kratko formo, ki je bila oblikovana za fizčcno implementacijo osnovnih principov in duhovnega namena posamične Živalske forme. Izvorno je obstojalo dvanajst Živalskih form. Danes nekateri sistemi ne prakticirajo vseh dvanajstih, nekateri jih prakticirajo manj kot deset.

Na zahodu vprašanje, ali je šola Hsing-I-ja Šansi izvora, ne pomaga študentom razumeti, kako šola dejansko deluje. V originalni šoli se je Hsing-I učil v treh progresivnih stopnjah: San Ti, nato Pet elementov in njihove kombinirane forme, nato pa dvanajst Živalskih form. Tako kot so študenti originalnega Hsing-I-ja izšli iz province Šansi, so se ostale šole ustanovile in poimenovane po imenih provinc, kjer so se uveljavile. Dve najbolj pogosti provinci sta bili Hebei in Honan. Pravijo, da se je v provinci Honan razcvetel muslimanski stil Hsing-I-ja. Praktikanti, ki so ga tja prinesli so bili pripadniki muslimanske vere. Hebei šola ni vztrajala pri čistem Hsing-I-ju, pač pa ga je pomešala z Ba guo.